Bolj kot v dosedanjih priročnikih Društva SOS telefon iz njega odmeva tudi glasna in morda bolj uglašena fronta proti nasilju. Vsaj na papirju se zdi, da so se stroke, politični akterji in akademska raziskovalna sfera res povezali v zavezništvu, v fronti proti nasilju nad ženskami in otroki. V priročniku so tako zbrani posebni strokovni zorni koti, izkušnje in znanje: policije, centrov za socialno delo, nevladnega sektorja, sodstva, tožilstva, zdravstva, vzgojno-izobraževalnih zavodov, pregled zakonodaje ter izsledki iz domačih in mednarodnih raziskav. Podrobno branje pričujočega priročnika pokaže, da se znanje in izkušnje v vseh sektorjih akumulirajo, postajajo kompleksnejši, podrobnejši, bolj teoretično in raziskovalno utemeljeni, pa tudi z inovativnimi metodičnimi prijemi bolje vpeti v prakso dela s preživelimi. Močni, usposobljeni, finančno podprti in dostopni sektroji, službe in akterji, ki med seboj ne tekmujejo, temveč se raje povezujejo v družbenem konsenzu, da je potrebno nasilje ustaviti, se mi zdijo daleč najboljši odgovor na negotovost, na tisto vprašanje, kaj bi bilo treba narediti, da se to ne bi dogajalo.
Dr. Mojca Urek, Fakulteta za socialno delo