1. primer: Novorojenčka odpeljejo na pregled, mama ostane v porodni sobi

V porodnišnici Beli tulipan so novorojenčka po porodu večkrat odpeljali, da bi ga pregledal zdravnik, tako je rekla medicinska sestra oz. babica. Nosečnica opisuje svoj prvi porod, pri katerem so izvedli prerez presredka, ki je zahteval dolgotrajno šivanje; doživljanje ravnanja zdravstvenih strokovnjakov, svojo skrb za otroka. V drugi nosečnosti bi rada premislila o svoji izkušnji, potrebuje čustveno podporo pri obuditvi neprijetnih spominov, rada bi se informirala o svojih pravicah.

Predstavitev izkušnje, vprašanja, težave
»Dobro se spomnim, da so Majo /hčerko/ večkrat jemali na pregled, prvič že v porodni /sobi/. Mene je zelo skrbelo, da je z njo kaj fejst narobe, pa mi nočejo povedati, da me ne bi skrbelo. Jaz sem slišala dojenčke, ki so jokal, in sem si mislila, da to ona joka in da ji kaj delajo. So rekli, to da je vse normalno. Ampak me je. In sem začela gledati, kaj bi bilo z njo narobe, vsako pikico sem gledala.. Ampak na koncu ni bilo nič. Samo jaz pa nisem mogla spat. Zdaj, kaj bom naredila, če se bo situacija ponovila? Jaz bi si želela, da je moj otrok ves čas pri meni. Če pa zdravnik nekaj gleda, naj to naredi, ko sem jaz zraven. Samo, pri Maji so me prerezali, kako naj grem potem zraven? Niti pomislila nisem na to, da bi vstala, rekel pa tudi ni noben nič.«

Potek svetovalnega dela
V svetovalnem pogovoru smo na podlagi njene izkušnje ugotavljali, kakšne so sedanje potrebe kot nosečnice in bodoče matere novorojenčka. Osvetlili smo potrebe novorojenčka in potrebe matere po rojstvu. Osvetlili smo pravico do informirane izbire in sodelovanja pri odločitvah glede nege in morebitnega zdravljenja dojenčka. Predlagali smo nekaj možnosti za razreševanje podobne situacije v prihodnje in jih utemeljili.

Kaj storiti
Bodoča mama ali mama naj jasno izrazi, da želi svojega novorojenčka ves čas ob sebi. O tem naj obvesti zdravstvene strokovnjake; ker jih je več ali ker se morebiti izmenjajo, je dobro, da jih o tem obvesti večkrat – ravna naj v skladu s situacijo. To lahko stori tudi (bodoči) oče ali druga oseba, ki spremlja žensko pri porodu. Svetujemo, da si bodoča porodnica izbere drugo bližnjo osebo ali spremljevalko pri porodu, če oče ne bo mogel ali hotel biti poleg. Premisli naj, kdo od bližnjih ji ustreza; morebiti bi želela podporo porodne spremljevalke.
V primeru, da novorojenček potrebuje pregled ali poseg, naj mama ali starši predlagajo, da se ga opravi, medtem ko je otrok v materinem naročju ali v stiku z mamo, na primer na postelji poleg mame, ali vsaj tako, da ga mama lahko vidi, torej v istem prostoru. Tako lahko zdravstveni strokovnjak tudi sproti pojasnjuje svoje ugotovitve in v pogovoru razjasnjuje morebitne dvome matere ter ji tako olajša skrbi. V primeru, da našteto ni mogoče, naj otroka v drug prostor spremlja oče ali druga oseba, ki jo ženska izbere kot podporo pri porodu. Če starši ne morejo biti poleg, naj vprašajo, kaj se dogaja z otrokom, kaj potrebuje in kaj nameravajo storiti. Pri odločitvah o morebitnem zdravljenju otroka in njegovi negi starši lahko sodelujejo, če to želijo, gre za njihovo pravico. Jasno naj sporočijo, da je zelo zaželeno, da se z otrokom čim prej spet srečajo, takoj ko bo mogoče.

Utemeljitev
1.) Dojenček se dobro počuti na materini koži, vsi drugi prostori so zanj stresni. Dokazano je, da so njegovi vitalni znaki optimalnejši, če je v tesnem stiku z materjo. Zmore prenesti določeno mero stresa, če je ob njem mati; njena navzočnost mu omogoča, da spet najde ravnovesje. Možgani potrebujejo blag in kratek stres, ki ga imenujemo »pozitivni stres«. Če je stres precej hud, ob dojenčku pa je ves čas mama, stres ne bo poškodoval dojenčkovih možganov. Škodljiv pa je stres, pri katerem visoke ravni stresnih hormonov vztrajajo v dolgih časovnih obdobjih, ta je škodljiv za nevrone. Novorojenček, ki je ločen od mame, kaže znake stresa: joka, krili z rokami in nogami, usloči hrbet, razširi prste na rokah in nogah, srčni utrip in krvni tlak sta nestabilna, njegovo dihanje je neredno, upade nasičenost krvi s kisikom ...
2.) Pri otroku, ki ne potrebuje nujne medicinske oskrbe, je tesen telesni stik z materjo preprosto izvedljiv. V primeru, da otrok ali mama potrebujeta zdravstvene posege, je treba storiti vse, kar je mogoče, da se ohrani njuna medsebojna bližina. Če je le mogoče, poseg opravite, ko je novorojenček v njenem naročju. Če ga je treba ločiti od mame, je dobro zagotoviti, da ga mama in oče vsaj vidita. Nujno je neposredno in kolikor je mogoče sprotno obveščanje o otroku in njegovem stanju ter ponoven stik z mamo in očetom takoj, ko je mogoče. V nekaterih primerih so nujni postopki in posegi v drugih prostorih, proč od mame. Naj bo ta čas čim krajši. Kadar mama ne more spremljati otroka, naj to stori oče, če je le mogoče. Za mamo in očeta je v takih primerih ključna obveščenost ter zagotavljanje sodelovanja pri odločitvah o otrokovem zdravljenju in o njegovi negi.
3.) Mama, ki je ločena od otroka, še posebej, če ni obveščena o stanju otroka in dogajanju z njim, je lahko zaskrbljena, prestrašena, tesnobna, raven stresnih hormonov se poveča. To negativno vpliva na laktacijo; na njeno duševno zdravje.
4.) V obporodni skrbi je zagotovljena popolna informirana izbira, ki jo zagotavlja Zakon o pacientovih pravicah (2009). To pomeni, da pred vsakim postopkom ali posegom zdravstveni strokovnjaki zagotovijo popolno informirano izbiro; pri tem uporabljajo jezik, ki je razumljiv in prilagojen posameznici oziroma staršem. Starši so obveščeni o skrbi za dojenčka.
Zagotovljene so pravočasne, popolne, natančne, nepristranske in razumljive informacije o razlogih, morebitnih prednostih in tveganjih, povezanih s pregledi, testi, postopki, posegi in zdravili, ki jih predlagajo zdravstveni strokovnjaki. Zagotovljena je seznanitev z drugimi izbirami, ki so na voljo, njihovimi prednostmi in tveganji. Informacije temeljijo na najsodobnejših izsledkih o prednostih, slabostih in izbirah, da bi se ženske lahko informirano odločile o skrbi zase in starši o skrbi za svoje dojenčke.
Na podlagi dobre obveščenosti o otrokovem stanju in z zagotovljenim sodelovanjem pri odločanju o njegovi negi in zdravljenju so starši opolnomočeni, kar je pomembno za dobrobit družine.

2. primer >>