3. primer: Rutinska skrb za novorojenčka v porodni sobi

Par, ki pričakuje otroka, bi se rad seznanil z običajnimi, rutinskimi, uveljavljenimi postopki v porodni sobi v nekaj porodnišnicah, med katerimi bi se odločila, če bi se porod začel spontano ob predvidenem dnevu poroda. Sprašujeta o možnostih, ki jih imata mama in oče glede odnosa z novorojenčkom takoj po njegovem rojstvu.

Predstavitev izkušnje, težave
»Pričakujeva prvega otroka, prebrala sva že veliko o tem, da je za dojenčke pomembno, da se takoj po rojstvu dojijo. Rada bi izvedela več o možnostih, da je dojenček ves čas ob meni in da ga ne odnesejo proč. Kdaj ga morajo umiti, stehtati, izmeriti? Ali mora biti na mizici, ko ga oblačijo? Kaj pa pregled pediatra, ali ga odnesejo k njemu? Katera porodnišnica je bolj napredna glede stika med mamo in otrokom?«

Potek svetovalnega dela
V svetovalnem delu smo se z bodočima staršema pogovorili o pričakovanjih. Ponudili smo dodatne informacije o zmožnostih novorojenčka in njegovih potrebah. Seznanili smo ju možnostmi v porodnišnicah in ju usmerili k pridobivanju nadaljnjih informacij pri izbranih ustanovah. Seznanili smo ju z dodatno literaturo ter pravicami pacientov. Z njima smo ostali povezani prek e-pošte; tako smo razjasnili še nekaj vprašanj.

Kaj storiti
Starši naj bodo čim bolj informirani o potrebah novorojenčka, o svojih potrebah in o pogojih za zadovoljevanje teh potreb. Nato naj presodijo, kakšne so njihove prioritete. Ob obisku posameznih izbranih porodnišnic naj prosijo za natančne podatke o uveljavljeni poporodni oskrbi novorojenčka in jih primerjajo s svojimi predlogi. V pogovoru z zdravstvenimi strokovnjaki bodo spoznali prevladujoč način razmišljanja in delovanja posamezne ustanove in presodili, katera jim najbolj ustreza. Starši imajo pravico do informirane izbire glede postopkov in posegov pri otroku; pravico do tega, da jih sprejmejo ali odklonijo. Ob prihodu v porodno sobo naj starši seznanijo osebje s svojimi pričakovanji glede ravnanja z otrokom takoj ko se rodi. Če zdravstveni strokovnjaki predlagajo drugače, naj starši prosijo za pojasnila o razlogih za to, ter predstavitev tveganj in prednosti, glede predloga zavzamejo stališče, ki ga zdravstveni strokovnjaki upoštevajo.

Utemeljitev
Večina porodnišnic nima na voljo dostopnih preprostih informacij o običajnih postopkih po rojstvu otroka. Starši, ki si (upravičeno) želijo dolgotrajnega neposrednega kožnega stika z novorojenčkom takoj po porodu, potrebujejo več informacij o aktualnih praksah. V prihodnje bi bilo dobrodošlo, da bi porodnišnice temeljiteje predstavile svoje običajno delo ter rezultate, da bi staršem omogočili izbiro porodnišnice na podlagi dejstev. V Nežni pobudi natančneje predstavljamo prav prve ure po rojstvu otroka, ki jih v porodnišnicah mama, otrok in starši navadno preživijo še v porodni sobi. V tem času potrebujejo družinski člani predvsem mir.
Otrok potrebuje neposredno telesno bližino svoje matere – najbolje mu je, ko je gol na njeni goli koži. Potrebuje bližino svojega očeta. Potrebuje neposreden in dolgotrajen stik z bližnjimi. Predlog za to, da se nenujni postopki in posegi ter tehtanje, merjenje in nenujno dokumentiranje odložijo na kasnejši čas, temelji na oceni, kaj je za družinske člane v teh trenutkih najbolj pomembno. Ocena potreb pa je utemeljena v novejših znanstvenih spoznanjih. Človekove pravice, tudi pravica do zasebnosti, ki je zagotovljena med drugim v Ustavi, pa predstavlja najširši okvir za premislek o svobodi posameznika, para in družine.

<< 2. primer | 4. primer >>