Varčevalni ukrepi, ki jih je kot predlog pripravila vlada RS, se v veliki meri dotikajo tudi družine in družinskih prejemkov. Družina je veliko preveč pomembno življenjsko jedro za vso družbo, tako kratkoročno kot dolgoročno, da bi lahko vanjo posegali z ne dovolj domišljenimi ukrepi. Še posebej je nedopustno, da se bodo nekatere družine zaradi vladnega varčevanja znašle na robu preživetja in nedopustno je, da še vedno obstajajo področja, na katere varčevalni ukrepi niso segli, pa bi ta prenesla varčevanje z veliko manjšimi (kratkoročnimi in dolgoročnimi) posledicami, kot pa jih prenese družina.

Upamo, da se kot družba zavedamo občutljivosti in pomena prvega leta otrokovega življenja za njegovo zdravje ter čustveni, intelektualni in telesni razvoj. V tem posebnem življenjskem obdobju sta v še tako dobrih pogojih ranljiva tudi njegova starša, saj svoje moči usmerjata predvsem v nego in skrb za otroka. Družba najbolje poskrbi za otroka tako, da poskrbi za njegove starše, česar se je naša družba doslej zavedala in je iskala ter ohranjala ustrezne rešitve ter načine podpore. Finančna varnost ima tu pomembno mesto. V zadnjih letih so starši – in prek njih tudi otroci – izpostavljeni posledicam recesije in gospodarske krize, zdaj pa jim grozijo še vladni ukrepi.

Zavzemamo se, da na tem področju država ne bo uvajala sprememb in rezala pravic. Varčevalni ukrepi bi tako lahko primorali ženske (ki najpogosteje koristijo dopust za nego in varstvo otroka) iz ranljivih skupin, kot so revne družine, samske matere, družine s šibko socialno mrežo, družine z nizkimi dohodki, da bi se predčasno vračale na delovna mesta, kar pa ima lahko škodljiv vpliv na zdravje in razvoj otroka.

Ne smemo pozabiti tudi na sinergijo posledic varčevalnih ukrepov, ki so lahko vsaka zase še morda sprejemljive,v kombinaciji z ostalimi varčevalnimi ukrepi ter posledicami recesije in krize pa so lahko za posamezno družino zelo težko premostljive.

Ocenjevanje družinske politike v Sloveniji v primerjavi z ureditvami v drugih državah EU kot »radodarne« je žaljivo za starše v Sloveniji, saj se s tako izjavo zbuja občutek, da starši dobivajo nekaj v dar in ne nekaj, kar jim pripada, saj je dajanje in sprejemanje obojestransko.

Če parafraziramo predsednika vlade, ki je ob referendumu za družinski zakonik dejal, da so družine pomembne, kajti kdo bo delal za naše penzije, če ne bo otrok, lahko na tem mestu te besede samo povzamemo in hkrati še enkrat opozorimo, da je izrednega pomena za celotno družbo (in ne zgolj za posamezno družino), da je za otroke v prvem letu življenja kar najbolje poskrbljeno. Vsaka finančna pomoč družinam je naložba, ki se obrestuje in ne »stran vržen denar« . Na otroke ne bi smeli gledati kot strošek, ki ga izplačamo enemu od staršev (oz. izjemoma tretji osebi) v dvanajstih mesecih odsotnosti z dela, pač pa kot na eno najboljših naložb v prihodnost.

Zato vlado pozivamo, da zaščiti družino in vse pravice, ki se dotikajo njenih najnežnejših začetkov.

Pripravile: Damijana Medved, Zalka Drglin, Irena Šimnovec