Pogovorimo se o babici: Je bila babica z vami ves čas poroda? Ste jo spoznali v nosečnosti? Ali sta imeli dober stik?
I. Ste trikrat odgovorili z NE? V čem je problem?
Kadar ženske v svojih negativnih porodnih izkušnjah, ki smo jih zbirali pri Združenju Naravni začetki, govorijo o babicah, povedo, da je niso čutile kot »svoje« babice, da je niso prej nikoli srečale, in da med njima ni bilo povezanosti, če naštejemo nekaj primerov. Nekatere so po slabih izkušnjah opisovale svoje olajšanje, ko je prišlo do izmene in so dobile drugo babico. Številne ženske so izpostavile, da babica z njimi ni bila ves čas poroda, da so bile kar dobršen del poroda same - potrebovale pa so njeno pomoč, podporo ali samo prisotnost. Ta problem se je po pričevanju še izostril v času pandemije, saj so veljale omejitve glede navzočnosti partnerja, doule pa določeno obdobje niso imele vstopa v porodnišnico.
Gre za širši problem babiške oskrbe v Sloveniji. Kot smo zapisali v še ne objavljanem elaboratu Ničelna toleranca do nasilja med porodom. Za sočutno ter ženski in otroku naklonjeno strokovno utemeljeno obporodno skrb: »Večina žensk sreča svojo babico šele ob prihodu v porodnišnico, pa še ta babica v večini skrbi za več porodnic hkrati. Ni čudno, da se med njima težko vzpostavi poglobljen odnos.« V elaboratu opozarjamo, da ima sedanja ureditev babiške oskrbe negativne posledice: »V sodobni fragmentirani obporodni skrbi, ko za žensko skrbijo različni strokovnjaki v različnih okoljih – v nosečnosti v zdravstvenem domu, med porodom navadno v porodnišnici, in po vrnitvi po rojstvu navadno doma –, ženski, ki jo prvič srečajo med porodom, babice veliko teže zagotavljajo celostno podporo. Dejstvo, da v slovenskih porodnišnicah zaradi različnih razlogov babica pogosto ob porodnici ni ves čas, dodatno oteži dobro sodelovanje žensk in babic. Nekatere ženske opisujejo nelagodje ali celo strah, ker ni bilo nikogar v bližini, sploh, če med porodom ni bil navzoč nihče od njihovih bližnjih.«
V redkih porodnišnicah je sicer mogoče spoznati babice, ki delajo v posamezni porodnišnici, še v času nosečnosti: gre za primere, ko ima nosečnica možnost obiskovanja babiške ambulante v porodnišnici, kjer namerava roditi, ali sreča katero izmed babic pri pregledih v zadnjih tednih pred porodom, če jih izvajajo v porodnišnici in ne več pri izbranem ginekologu. A pri tem še ne moremo govoriti o »izbrani« babici. Ko pridejo mame z dojenčkom domov, spoznajo novo osebo, patronažno medicinsko sestro, ki skoraj nikoli ni babica.
II. Kaj bi bilo smiselno? Iz zgoraj napisanega je razvidno, da manjka neprekinjena (nekateri rečejo tudi kontinuirana) obporodna skrb: to pomeni, da v nosečnosti, med porodom, po njem sodelujete z izbrano babico, ki postane »vaša« babica, po potrebi tudi z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki.
Pri porodu v porodnišnici neprekinjena skrb pomeni, da je vaša babica z vami ves čas poroda: od sprejema, med porodom, med samim iztisom otroka in posteljice vse do takrat, ko zapustite porodno sobo. Če potrebujete carski rez, spremlja vas in otroka.
Idealno bi bilo, da babica skrbi za vas že v nosečnosti, med porodom, po porodu pa skrbi za vas skupaj z dojenčkom med bivanjem na porodnem oddelku in potem doma. To bi zahtevalo precejšnje spremembe v organizaciji obporodne skrbi. Za začetek bi bilo dobro uresničiti vsaj to, da bi za posamezno porodnico skrbela ena babica od začetka poroda do odhoda matere z otrokom iz porodne sobe. Seveda, po potrebi bi se v obporodno oskrbo vključili drugi zdravstveni strokovnjaki, npr. ginekolog porodničar, pediatrinja ali kakšen drug specialist.
V Porodni pobudi za odlično obporodno skrb smo v sedmi postavki zapisali, za kaj se zavzemamo: » V obporodnem obdobju je ženski zagotovljena neprekinjena celostno skrb »ena ženska – ena babica«, in pojasnili: Za ženske z nizkim tveganjem je zagotovljena obporodna skrb – to je zdravstvena skrb in nega za žensko in za otroka v nosečnosti, med porodom in po njem – ki jo izvaja kompetentna babica v obliki »ena ženska – ena babica«. Preizkusi se več oblik individualizirane skrbi: med drugim izbira osebne babice, s katero lahko ženska vzpostavi zaupen odnos ali model delovanja manjših babiških skupin. Na podlagi rezultatov se oblikujejo predlogi za nadgradnjo sistema obporodne skrbi. Zagotovljen je dostop do zdravniške skrbi.«
III. Zakaj bi bilo pomembno, da bi v nosečnosti lahko izbirali med babicami in da bi si izbrali »svojo«?
Če bi v nosečnosti izbrali prav določeno babico in se povezali z njo, bo spoznavala vaše in otrokovo zdravje, vaše potrebe in predstave o porodu, ki si ga želite. Dovolj časa bi imeli, da bi se pogovorili, kaj je mogoče pričakovati od njene porodne pomoči in kateri dejavniki lahko vplivajo na spremembo predvidenega načrta. Ker bi se z babico poznali in bi ji zaupali, bi se pri porodu toliko lažje sprostili in porod bi lažje tekel. Spontan porod ima številne prednosti za žensko in otroka. Dobra babica zna podpreti tak porod, pa tudi prepoznati težave in ustrezno ukrepati, da zagotovi varnost obeh, z ustreznimi postopki, posegi in/ali povezovanjem z zdravniki. Že v nosečnosti bi se pogovorili o vaših potrebah in predstavah o porodu, o vsem tistem, kar bi lahko vplivalo na vaše doživljanje poroda, popadkov, seznanila bi vas z njenim načinom dela, izkušnjami in pristopom k porodu. In ko bi vas po porodu obiskovala, bi vedela, kako sta potekala nosečnost in porod. Na podlagi vaših izkušenj v nosečnosti in med porodom bi vedeli, da ste v varnih rokah.