To vprašanje se ne tiče zgolj nas, ki se imenujemo ženske: ali pred vstopom v porodno sobo skupaj z vsakdanjo obleko slečemo tudi pravico, da odločamo o svojem telesu?

Današnje nedeljsko sporočilo se dotika pomembne teme s področja rojevanja - pravici do odločanja o tem, kar se zgodi z našim telesom, pravici do odločanja o prerezu presredka, na primer, pravici, da nas osebje seznani, kaj bi storili, in da rečemo DA ali da rečemo NE.In NE pomeni NE. Pri spolnem nasilju je to jasno. Je jasno tudi v porodni sobi?

Gremo po vrsti.

V številnih državah Evrope je porodnišnica (bolnišnica) kraj, kamor se ženske odpravijo rodit otroka. Druge možnosti - porod v porodnem središču, porod doma so redkejše, ponekod niso vključene v javni zdravstveni sistem ... Spoštljiv odnos ter ohranitev telesne in duševne integritete so del človekovih pravic, ki se zagotavljajo tudi v zdravstvenih storitvah; v slovenskem Zakonu o pacientovih pravicah so izrecno omenjeni. Informirana izbira (vključno s pristankom na poseg ali njegovo zavrnitvijo) je sestavni del človekovih pravic ženske, ki rojeva otroka.

Ali vsako žensko, ki rojeva otročka, seznanijo z namenom in počakajo na ja ali ne, preden ji predrejo plodove ovoje (ali pa jih ne, če se ona tako odloči)?
Jo vprašajo, če se strinja s prerezom presredka? In če reče ne?
In od tod naprej se postavlja vprašanje: bi prispevali svoj glas, da se pravica do odločanja o tem, kaj se v porodni sobi počne z žensko in njenim telesom, spet vrne ženski?
Ali da se tam, kjer pravica do odločanja o lastnem telesu še ni bila del resničnosti, ženski končno podeli glas, da odloča o tem, kakšno porodno podporo in pomoč bo imela in kdo bo tisti, ki ji to pomoč zagotavlja?

Torej: v angleškem jeziku je na spletni strani
https://www.change.org/p/kamala-harris-hold-hospitals-and-licensed-care-... objavljen poziv k prenehanju zlorab v porodnih sobah, vključno s kršenjem pravice do informirane izbire. POSEBNO OPOZORILO: Spletna stran vsebuje zelo nazoren videoposnetek dogajanja v porodni sobi.

Problematika informirane izbire temelji na preizpraševanju: kdo pravzaprav sem kot ženska, ki rojevam otroka?
Sem svobodna odrasla oseba, ki je prišla v ustanovo, kjer so strokovnjaki in strokovnjakinje v pomoč, da se bo otrok rodil živ  in zdrav in da bom jaz živa in zdrava?
Ko slečem svojo vsakdanjo obleko in jo odložim, da me počaka, ko se bomo z otrokom vrnili domov kot družina, ali z obleko odložim tudi katero od človekovih pravic?
So človekove pravice ženske v kateri točki nezdružljive z materinsko vlogo, ki se z dejanjem rojstva udejani?
Bi naj zato, ker postajamo mame, morale pretrpeti kršitve nekaterih pravic?
Ali kako je s tem, da se šele zadnjih nekaj let vzpostavlja premislek o povezavi med človekovimi pravicami in pogoji rojevanja?

Varovanje človekovih pravic ženske med porodom in opozarjanje na kršitve ni obrobna zadeva; ne tiče se zgolj ženskega spola. V kakšnih okoliščinah postajamo matere, je pomembno tudi z vidika moških. Skupaj ustvarjamo družine in to, da je v samem viru življenja ženska deležna spoštovanja, da je njeno dostojanstvo zagotovljeno in da skozi izkušnjo preide opolnomočena,je ključnega pomena zanjo, za otroka, za partnerja (ali partnerko), za družino, za skupnost. Zgodba ženske, s katero se boste seznanili na povezavi, je pričevanje o zlorabi v institutciji. Dogaja se v Ameriki. Mislite, da se kaj podobnega v Evropi ne more zgoditi? Da se kaj primerljivega ne dogaja?

Želim en lep večer,
dr. Zalka Drglin