Draga Manca, šment, vaš prvi porod pa ni bil tak, kot bi si ga zaslužili; žal mi je, da imate tako izkušnjo. Iz vašega opisa je zelo jasno, da pri porodu, pri katerem ste v drugi porodni dobi ležali na hrbtu, niste imeli primerne podpore. Nasploh je ugotovljeno, da se z ustreznimi pokončnimi položaji lahko prepreči nekatere od zapletov in da koristijo materi in otroku v nasprotju z ležanjem na hrbtu. Za to, da bi ženske pokončne položaje več uporabljale, pa potrebujejo informacije (ki ste jih vi imeli), telesno in psihično pripravljenost (tudi za to ste dobro poskrbeli) in podporno osebje ter primerno okolje (žal pa te okoliščine pri vašem porodu niso bile zagotovljene).

Za porod, kjer se rojevajo dvojčki, velja, da je to porod z večjim tveganjem. Razmišljali ste tudi o carskem rezu. Kot najbrž veste, se za carski rez pri dvojčkih ne odločijo avtomatično – in da je smotrno razmišljati o vaginalnem porodu. Razlogi za odločitev za carski rez so povezani z lego otrok, vstavo ali zapleti v nosečnosti. Pri vas se lega obeh lahko še spreminja oz. spremeni.

Pred porodom je pomemben dober ultrazvočni izvid (lega, ovoji ipd.)

Če je prvi otrok v glavični vstavi, porod poteka normalno, pri tem pomaga babica, ki mora biti stalno prisotna, v Sloveniji tak porod vodi porodničar (po možnosti izkušen), zagotoviti je treba pomoč drugih babic in porodničarjev in drugih strokovnjaki (neonatolog, anesteziolog). Pri nas se stanje otrok spremlja s pomočjo CTGja (v literaturi je navedeno, da stanje prvega otroka nadzirajo z internim CTGjem, drugega otroka pa z zunanjim CTGjem), porodnica ima nastavljeno intravensko infuzijo, popadke je treba stalno nadzorovati, po rojstvu prvega otroka se preveri lega drugega otroka, pri porodu drugega dvojčka pri nas uporabljajo stimulacijo popadkov. Torej, uveljavljena je praksa, da se (zelo pogosto) uporablja oksitocin, oba otroka pa se nenehno spremlja, prvega tako, da predrejo ovoje in na glavico nastavijo direktno elektrodo, drugega pa čez trebušno steno matere z t.i. zunanjim CTGjem. Ponavadi je vstavljena IV. Za rojstvo drugega otročička se skrbno oceni, v kakšni legi je otrok po tem, ko se je že rodil njegov bratec ali sestrica, spremlja se njegovo stanje ...

Za prerez presredka pri carskem rezu pa podatkov za Slovenijo nimam.

Ne poznam morebitnih razlik v rabi teh postopkov med posameznimi porodnišnicami. Pri porodu dvojčkov sodelujejo babica, porodničar/ka, neonatolog.

Iz opisa lahko sklepate, da je med porodom dvojčkov pri nas vaša aktivnost kar precej omejena. Mislim, da je najprimerneje, da se s svojimi vprašanji in željami oglasite v porodnišnici kar nekaj časa pred predvidenim rokom poroda in se natančno pogovorite z osebjem o tem, kaj lahko pričakujete, kako bi bili lahko čimbolj aktivni in na koga se obrniti, ko se bo porod začel. Sklicujete se lahko na svojo prvo izkušnjo, ki ni bila ravno pozitivna in potrebo, da se sedaj želite zavarovati in se čim bolje uskladiti z osebjem glede želja in pričakovanj. Ker je rojevanje dvojčkov zapletenejši proces kot rojevanje enega otroka, potrebujete osebno svetovanje v porodnišnici – in si ga tudi zaslužite.

Vem, da se ponekod (govorim o praksah zunaj Slovenije) za porod pri dvojčkih (in še drugih večplodnih nosečnostih) pogosteje uporablja vnaprej načrtovani (t.j. elektivni) carski rez. Kolikor je mogoče oceniti, je smiselno uporabiti carski rez pri tistih nosečnicah, kjer obstajajo resni zdravstveni razlogi (tako kot pri nosečnostih z enim otročkom), na primer pri zdravstvenih zapletih matere/otrok, pri neustreznih legah in vstavah.

Porod dvojčkov ali več otročičkov je res bolj tvegan in zato je smiselno, da se uporablja tiste ukrepe, ki zagotavljajo zares skrbno spremljanje stanja vseh, torej matere in otrok in sodelovanje strokovnjakov.

Na vaša vprašanja – kaj bi bila najboljša praksa –  je težko preprosto odgovoriti: pregledala sem meni dostopno literaturo (kar pomeni, da seveda obstaja še marsikaj) in ne morem podati enoznačnih zaključkov. Vem, da to ne pomaga veliko, ker bi si ljudje želeli jasnih in čistih odgovorov, a tako je stanje stvari.

Največ dvomov se poraja glede prereza presredka: utemeljeni razlogi za prerez presredka ostajajo enaki kot pri porodu enega otroka in ne vidim razloga, da bi presredek prerezali rutinsko. Hm, in to je moja spekulacija: morda gre za povezavo med številom prerezov presredka pri zdravnikih (višje) in med številom prerezov presredka, ki jih naredijo babice (nižje) – pri porodu dvojčkov mora biti navzoč zdravnik.

V idealnih primerih bi bilo vzpostavljeno sodelovanje z babico (pri rojstvu prvega otročička bi lahko pomagala babica, pri rojstvu drugega dvojčka pa porodničar), no, vsaj na papirju je to pri nas uveljavljeno. V vsakem primeru mora biti stalno, tako v prvi porodni dobi kot v drugi porodni dobi – nekdo od strokovnjakov ob porodnici.

Uporaba umetnih popadkov ima svoje prednosti in svoje slabosti, zanesljivo je ob uporabi oksitocina nujna spremljava stanja obeh otročičkov. Ker so razlike med odzivi posameznic na zdravilo, je treba najti ustrezen odmerek zdravila, da dosežejo optimalno delovanje, torej da dosežejo zaželen učinek, ne pride pa do hiperstimulacije, kar je lahko nevarno za otroka (in žensko). Po dosegljivih raziskavah bi lahko sklepali, da je smiselno oksitocin uporabljati premišljeno in na podlagi določenih razlogov (pri pre-dolgem porodu, sploh pri porodu drugega dvojčka, pri »slabih« popadkih).

Naj še enkrat ponovim: tako kot pri rojstvu enega otroka je smiselno pri rojstvu dveh zagotavljati materi neprekinjeno podporo in pomoč, skrbeti za to, da je lahko čim bolj sproščena in mirna, da rojeva v okoliščinah, ki so spodbudne in ji omogočajo aktivno sodelovanje s svojim telesom, osebjem, in predvsem: z otrokoma.