Najprej gremo pogledat, kaj pravijo priporočila NICE (sept 2007, so pa objavljeni tudi že nekateri popravki):
Zdaj sledi moj hitri prevod:
»… med normalno napredujočim porodom predrtja plodovih ovojev ne bi smeli uporabljati rutinsko. …Kadar zaradi določenih razlogov (t.i.) zastoj poroda strokovnjaki razmišljajo o predrtju plodovih ovojev in to predlagajo porodnici, jo morajo obvestiti o tem, kako postopek poteka in tudi o tem, da po znanstvenih izsledkih amniotomija skrajša porod skrajša porod (nekje, morda - to je moj vrivek, tudi okrog tega so debate) za eno uro; popadki pa bodo najbrž močnejši in bolj boleči.
Aktivnega vodenja prve porodne dobe (to je uveljavljen izraz za pristop k porodu, ki bi moral zagotavljati: neprekinjeno podporo zdravstvenega strokovnjaka cel čas poroda, razmerje ena ženska-en strokovnjak, jasna definicija aktivnega poroda, zgodnje rutinsko prediranje plodovih ovojev, uporaba umetnih popadkov (oksitocina) v primeru »počasnega« napredovanja poroda, vaginalni pregled vsaki dve uri) ne bi smeli rutinsko uporabljati.«… tu je zdaj konec prevoda (ni vse objavljeno na eni strani).
No, če katera hoče original… in me tako dopolni, popravi, če sem bila površna (seveda sem bila, o posameznih posegih lahko pišemo še in še) naj pogleda povezavo [www.nice.org.uk] objavila sem ga tudi na spletni strani www.mamazofa.org .
Kakšne bi bile prednosti nedotaknjenih plodovih ovojev:
Ok, toliko o amniotomiji (sicer pa glejte naše pogovore na to temo iz aprila 2008, naslov Pravica do informacije, pravica do izbire.)
Ločevanje membran oz. plodovih ovojev (»stripping«) je znana metoda sproženja poroda, sodi med tiste manj invazivne. O rabi pri nas nimam raziskovalnih podatkov, le anekdotske.
Vi me sprašujete o svojih pravicah v zvezi s predrtjem plodovih ovojev in ločevanjem plodovih ovojev.
Vrtčevska tema: ženska odloča o svojem telesu. Pika. Amen. Da bi lahko odločala o sebi, mora biti pri zavesti in mora biti sposobna odločati o sebi. Taka je večina porodnic. Če ste nezavestni, o pomembnih rečeh odloča vaš svojec ali vaš zdravstveni pooblaščenec. Enako, če ste npr. hmhm, nenadoma duševno zboleli in tega ne bi mogli storiti.
Vse ženske imajo pravico odločanja o svojem telesu (in o otroku, dokler je v njihovem telesu). To pravico lahko uresničijo ali pa ne. Pomembno je, da imajo dejansko možnost. Legitimno je oboje, da se prepustijo zdravstvenim strokovnjakom ali da prevzamejo odločitev v svoje roke.
To lahko storijo: če so vnaprej obveščene, kaj zdravstveni strokovnjak namerava storiti. Pravico imajo do (smiselne) popolne obveščenost (prednost, slabost, druge možnosti in njihove prednosti in slabosti).
Potem lahko pretehtajo, se pogovorijo še s kom.
Potem rečejo »ja« ali rečejo »ne«. Ali rečejo:»Premislila bom, potrebujem nekaj časa.«
V vsakem primeru nosijo posledice ženske in njihovi otroci, ne glede na to, ali se prepustijo zdravstvenim strokovnjakom ali hočejo odločati.
Če nekdo ne pove, kaj bo storil (torej če naredi ločevanje membran ali če predre plodove ovoje), je s tem kršil Zakon o pacientovih pravicah (glejte UL RS februar 2008).
Če ženska izrecno nek postopek vnaprej odkloni ustno ali napiše, da nekaterih postopkov ne želi, je ta kršitev še bolj očitna.
Če zdravstveni strokovnjak oceni, da bi nek postopek bil priporočljiv, pa ga je ženska vnaprej odklonila, je smiselno, da se o tem z njo argumentirano pogovori. Če še vztrajata vsak na svoji odločitvi in se torej njuni mnenji razlikujeta, je smiselno, da se to dokumentira ...
Kot že dolgo dokazujemo, je pri povprečnem normalnem porodu z malo tveganja v naših porodnišnicah preveč posegov.
Med drugim je preveč prediranja plodovih ovojev. In kar je še dodaten problem – o tem predhodno ženske ne obvestijo in ne počakajo, ali bo rekla da ali ne.
Doktrina posamezne stroke ali porodnišnice mora biti smiselna in mora temeljiti na sodobnih znanstvenih izsledkih. To so na primer med drugim take reference, kot je NICE, navedene zgoraj. A doktrina še ne more biti tisto, kar lahko zdravstveni strokovnjaki vsilijo ženskam.
Kaj storiti, me sprašujete: ob sebi imejte doulo – saj veste, jo počasi uvajamo tudi pri nas, obvestite svojega partnerja o vaših načrtih in željah, da bo on vaš zastopnik, imejte s seboj porodni načrt in zahtevajte, da se podpišejo tisti, ki bodo skrbeli za vaš porod (to ni moja ideja, ampak misel iz knjige Oblikujte svoj porodni načrt): to ne pomeni, da s tem zagotavljajo, da bo vse potekalo tako, kot ste vi napisali, podpišejo naj, da so porodni načrt prebrali. To torej pomeni, da so seznanjeni z vašimi vizijami, pogledi in nameni.
…tukaj bi lahko še veliko rekle …
In še en problem imamo, ki je zelo zelo akuten. Če v sedanjih razmerah ženska v porodnišnici – kjer je morda veliko porodov in je skrb rutinska in ni prostih postelj itd – ne more dobiti oskrbe, kot bi si jo želela (na primer, če se ne more izogniti rutinskemu prediranju plodovih ovojev itd.), kam pa naj gre rodit?
Babiških porodnih centrov nimamo, strokovne pomoči in zaledja za porod doma tudi ne, če gredo ženske rodit v Avstrijo ali Italijo, nastane težava pri povračilu stroškov. Če to ni škandal in kršenje pravic!
Da še enkrat ponovimo: po nekaterih ocenah naj bi prediranje plodovih ovojev porod skrajšala za eno uro, po nekaterih ocenah celo za manj. Ali je potem smiselno rutinsko predirati plodove ovoje? Odgovorite si same.