Ja, včasih se nam zdi, da nas kakšni občutki kar zgrabijo in nam celo usmerjajo tok misli. Najbrž je zelo malo nosečnic, ki jih nikoli ne bi postalo strah, ko pomislijo na to, kaj se bo dogajalo pri porodu; včasih zato, ker še nikoli niso rodile in jih je strah neznanega, včasih zato, ker so morda slišale kakšno neprijetno porodno zgodbo ali pa morda zato, ker imajo same kakšne negativne izkušnje.

Kot pravite, vam je vaša prava deklica umrla: nič nenavadnega ni, da vas vsake toliko časa prevzame strah. Ta je povezan s trpljenjem in žalostjo, ki ste ju takrat doživeli in tudi z občutkom, da se včasih veselo pričakovanje obrne v nesrečo.

Ja, v resnici se porod pri vas lahko prav kmalu začne, in prav zares lahko pričakujete, da bo še hitrejši in lažji kot je bil drugi porod. To sicer ni pravilo, kajti na porod vplivajo različni dejavniki, je pa kar pogost vzorec.

Ko vas bo naslednjič imelo, da bi se družili s paniko, se s čim zamotite; pokličite koga po telefonu in se pogovarjajte, berite kakšno dobro knjigo, pojdite ven, morda se dogovorite za srečanje nekje zunaj, za sprehod (poglejte, kakšna pomlad), skratka, zavestno usmerite misli drugam in se zamotite s kakšnim opravilom.

Ko se porod začne, je normalno, da boste malce vznemirjeni in da vas bo v kakšnem trenutku tudi malce strah. Poskrbite, da bo z vami partner ali druga bližnja oseba, ki ve, kaj ste prestali, in ki vas lahko masira, boža, vas objame in vam tako olajša položaj. Najlažje je roditi, če se lahko čim bolj prepustite toku dogajanja in plavate s tokom poroda, če lahko zaupate prihodnosti. Vi znate preživeti hude trenutke in iti naprej ter še posebej močno ceniti življenje. Strah in tesnoba se bosta umaknila in ne bosta motila porodnega procesa. Celo tako je, da ima strah včasih velike oči. Ko boste rodili, nam boste morda napisali, da ste bolj trpeli zaradi strahu pred porodom in da je bilo prav enostavno.

Navadno je res tako, kot opisujete; če ste porod doživeli kot nekaj hudega in bolečega, se v naslednji nosečnosti s temi občutki spet srečate in jih podoživljate, vplivajo pa tudi na pričakovanje poroda.

Zelo dobro je, če lahko o svoji izkušnji govorite, jo umestite v življenje ipd. Če želite, me lahko pokličete, da se pogovoriva o tem in o pripravi na vaš porod. Lahko se tudi osebno srečava. Pišite mi lahko na osebni naslov zalka.drglin@guest.arnes.si

V vsakem primeru pa je dobro, da veste:

Vsak porod je nekaj posebnega in ni rečeno, da bo drugi tak kot prvi. Sami lahko storite kar nekaj korakov, da bo ta za vas predstavljal večji vir zadovoljstva: na porod ne pojdite lačni, žejni in bodite čimbolj spočiti, ob sebi imejte človeka, ki vas ima rad in ki razume vaše potrebe, jasno sporočajte zdravstvenemu osebju, kaj potrebujete. Če je porod normalen in če ne porodnica ne otrok, ki se rojeva, nimata zdravstvenih težav, je najlažje roditi, če ste lahko čimbolj sproščeni in če se lahko prepustite tem precej divjim telesnim procesom. Različne ženske imajo različna pričakovanja glede dolžine poroda, glede lajšanja bolečin, svoje aktivnosti in še in še. Povejte malo več, kaj je pomembno za vas. Če želite, lahko napišete kaj več, kako je bilo pri prvem porodu.

Ena prav dobra novica-resnica je: da je včasih naš strah pred nečem v prihodnosti veliko večji kot je potem strašen dogodek sam. Prav v zvezi s porodom imam v svojem svetovalnem delu take izkušnje: gospa, ki se je neizmerno bala porodnih bolečin, ki je mislila, da jih ne bo prenesla, in se je dogovorila za epiduralno, je po svojem porodu takoj poslala sporočilo, ki se je slišalo nekako takole: »Rodila hitro in z malo bolečinami, čisto preveč panike sem zganjala. In do epiduralne niso niti prišli, ker se je otrok tako hitro rodil.« Nihče vam ne more zanesljivo reči, kakšen bo vaš porod: kratek ali daljši, z malo bolečin ali bolj boleč. Zato imate popolnoma prav, da zdaj iščete najboljšo rešitev za vaš problem.

V Sloveniji ni v navadi, da bi naredili carski rez na željo nosečnice. Mislim pa, da bi se bili morda v primeru, da je vaš strah tako zelo močan, vsaj nekateri zdravstveni strokovnjaki pripravljeni pogovoriti z vami tudi o taki možnosti in ne verjamem, da bi za to morali plačati.

Mislim, da bi vas usmerili na posvet k psihologinji ali podobnemu svetovalcu. Če bi se odločili za carski rez že vnaprej, potrebujete natančne in temeljite informacije o prednostih in slabostih take odločitve. S carskim rezom so namreč povezana nekatera tveganja in o tem se je dobro poučiti. Vedeti morate, da je okrevanje po carskem rezu tudi boleče, saj gre za operacijo v trebušni votlini in traja nekaj časa, da se rana zaceli.

Epiduralna analgezija je trenutno najbolj učinkovito sredstvo proti porodnim bolečinam. Res je, da je potrebnega nekaj časa, da začne delovati. In še nekaj – ne sme se je aplicirati prezgodaj, ker bi lahko negativno vplivala na napredovanje poroda. Torej, porod se mora že odvijati, torej zanesljivo doživite nekaj popadkov brez nje. To lahko pomeni blage krče ali že bolj intenzivne popadke.

Vsaki nosečnici bi svetovala, naj dobro razmisli, kaj je zanjo med porodom pomembno. Nekatere želijo aktivno sodelovanje pri porodu, nekatere si želijo najučinkovitejših zdravil proti bolečinam, nekatere želijo svojo babico, ki bi jo že prej spoznale. S takim strahom, kot ga opisujete, se je dobro srečati že pred nosečnostjo. Tukajle ne moreva ugotavljati, kako bi svoje občutke lahko razgradili in jih spremenili, prepričana pa sem, da je to mogoče in da bi za to lahko našli kakšno pomoč v obliki svetovanja, psihoterapije ali kaj podobnega. Po mojem mnenju je zdaj pravi čas, da se tega lotite. Ne zanosite prej, preden ne poiščete rešitve za svojo težavo, ker je reševanje takih težav šele v nosečnosti včasih lahko bolj zapleteno, ker se porod takrat približuje in na morete vplivati na to, da bi še malo počakali, ker še ne bi bili pripravljeni

Takoj zdaj pa vam svetujem, da nehate z opazovanjem filma o strašnem porodu, ki si ga vrtite v mislih. To vam nikakor ne pomaga, hkrati pa je daleč od realnosti. S tem hranite svoj strah. Zato ob skušnjavi, da bi se podali na ta miselni tobogan, preusmerite svoje misli na nekaj drugega. Prepričana sem, da je mogoče v zvezi s fobijami marsikaj rešiti. Če boste želeli, vam lahko pomagamo v tistem delu, kjer potrebujete realnejšo sliko porodnega dogajanja.

Ina May Gaskin je v knjigi Modrost rojevanja v prvem delu nanizala kopico porodnih zgodb z najrazličnejšimi poteki, ki pa jim je skupno prepričanje v zmožnosti ženskega telesa, da varno porodi otroka. In ne samo varno, pač pa iz zgodb lahko podoživimo tudi moč žensk in njihovo iskanje prave oblike rojevanja, ki je za vsako posameznico drugačna.

Pri premagovanju strahu pred porodom, ki izvira iz vaših dvomov, morda družinskega izročila, nezaupanja vase itd. vam lahko pomaga osebno svetovanje. Če vas je strah zato, ker se podajate v ustanovo, kjer ne poznate strokovnjakov, ker niste prepričani, ali bo skrb za vas taka, kot bi jo potrebovali, potrebujete okrepitev na različne načine: informiranje o svojih pravicah in kako jih zaščititi (pri Združenju Naravni začetki  smo sestavile knjižico, ki je na voljo zdaj le še v elektronski obliki, tiskane različice so že pošle: Moj trebušček, najin porod, naše rojstvo, spletna stran mamazofa.org.). Za informiranje lahko vzamete v roke knjigo Moj porodni načrt (izšla pri založbi Sanje 2008). Seveda vas bomo veseli na delavnicah Pričakujem otroka, kjer se pogovarjamo o tem, kaj potrebujete za vaš porod.

Podpora tistih, ki imajo že izkušnje z rojevanjem, kot ste si jo izmenjale na forumu Porod po meri ženske in na mamiZOFI, je zlata vredna.

Prepričana sem, da je porod preplet obojega, bolečine in radosti. Vi ste tisti, ki boste lahko soodločali, kakšen bo porod. In kot včasih rečemo: zaslužite si najboljši porod pod soncem, tak, ki bo ustrezal vam in vašemu otročičku.