Humanizacija poroda, izbira babice, porodni načrt

• Ženska so/odloča o tem, kakšne postopke, zdravila in posege vključiti v posamezen porod. Je subjekt, ni reducirana na objekt – ima besedo pri tem, kaj in kako se počne z njenim telesom. Žal v slovenski obporodni praksi srečamo primere, ki nakazujejo precej ustaljen in ne ravno redek vzorec: ženske naj bodo poslušne, kajti strokovnjaki vedo, kaj je dobro zanje in za njihove otroke. Problematična je praksa, kjer ženske občutijo, da nimajo več nadzora nad tem, kar se z njihovimi telesi dogaja. Tudi navidezno nedolžne geste lahko pomenijo nasilje nad telesom. Za določene ženske so lahko posamezni postopki med porodom še posebej problematično. Nekatere ženske lahko kot nasilje doživljajo na primer prisilno lego v postelji v prvi ali drugi porodni dobi.
• »evidence based medicine«, ki bi jih morali zdravstveni strokovnjaki veliko bolj poznati in po njej oblikovati svojo prakso in jo nato ustrezno spreminjati, da je »up to date«; mimogrede, pregled zdravega novorojenčka bi mirno lahko opravili tako, da bi še čisto nagcen dojenček ležal na materinem trebuhu, niti za hipec od nje, če bi le mati to želela, in poznamo prakse v tujini, kjer se to izvaja;
• zagotavljanje navzočnosti ene strokovnjakinje (babice) ob posamezni ženski ves čas poroda, ki daje individualno obarvano informacijsko, čustveno, fizično podporo, pomaga z nasveti in priporočili o gibanju, aktivnostih, položajih; o različnih načinih soočanja z bolečino, po potrebi in želji ženske o sredstvih za lajšanje bolečin; porodničar ali porodničarka ter drugi strokovnjaki so tu ob morebitnih zapletih pri materi ali otroku
• spoštovanje zasebnosti;
• in še bi lahko naštevala.

Ženske želimo, da se rodi živ in zdrav otrok, in da smo me žive in zdrave, seveda, a pri tem je enakovrednega pomena tudi naš položaj pri porodnem dogodku, naše mesto. Problem je, če se žensko željo po kvalitetni porodni izkušnji obravnava kot žensko kaprico, izmišljevanje razvajenih žensk ali kaj podobnega. Obstajajo dokazi, da je način skrbi med nosečnostjo in porodom povezan z doživljanjem materinstva. Neustrezna porodna pomoč (ki ženske ne postavlja v središče) poveča tveganje za psihične težave po porodu.

O tem je že mnogo raziskanega in povedanega, predvsem v tujini.

Kaj lahko storite? Predvsem govorite z ženskami, ki se odločajo za materinstvo, spodbudite jih, da iščejo informacije in delite z njimi svoje poglede in izkušnje. Opogumite jih, da se bodo znale postaviti zase. To počnite tudi s svojimi otroki in če ste v poklicu, kjer se srečujete z otroki v vrtcu ali šoli, premislite, kakšna sporočila posredujete o nosečnosti, rojevanju, o ženskem telesu, o pravici odločanja o samem sebi. Če ste novinarka ali delate z javnimi mediji, uporabite svojo moč, da spregovorite o temah, ki so za vas pomembne.

In še bolj konkretno: če imate kdaj kaj časa, bomo pri Združenju Naravni začetki vesele vsake pobude, pomoči, podpore, akcije. Najdete nas na spletni strani www.mamazofa.org , kjer je več informacij o naših izhodiščih in naših ciljih. Pot je še dolga. Potrebujemo take z idejami, take z mišicami, take z ene ali druge vrste energijo, skratka, vsak/a je dobrodošel/dobrodošla.

Čas je, da ženske povemo, kaj mislimo, želimo in si skupaj oblikujemo tako obporodno skrb, kot nam pripada.

In še nekaj: tule na Združenju je v valilnici nekaj konkretnih idej. Zdajle čez dopustniški čas bomo ta jajčka lepo obračale in grele, potem pa vam sporočim, kaj kljuva notri. Vsekakor jaz ne bom imela ravno umirjenih počitniških dni, ker bom nekje v naravi (če bi povedala kje, bi se vam gotovo milo storilo) tuhtala in si skicirala na papir možne poti in vire.

Še malo, pa boste rodili – takih vas je na tem spletnem naslovu kar veliko 

Mislim, da je vseeno dobro poskusiti in stopiti v stik z babico, s katero imate dobre izkušnje. To ji tudi povejte, vsak človek potrebuje informacijo o svojem delu in trudu in taka babica bo vesela, da ste si jo zapomnili in da je njen odnos neki materi razsvetlil delček življenja. Morda vam bo lahko pomagala pri iskanju take babice, ki vam bo ustrezala. Vredno je poskusiti – ne pustite se kar odpraviti, če boste imeli težave pri iskanju pravih oseb.

Mislim tudi, da je dobro, da napišete porodni načrt. Tisti, ki mislijo, da je porodni načrt znak razvajenosti, se krepko motijo. Porodni načrt (natančneje bi bilo poimenovanje načrt porodne skrbi, ker poroda samega nihče ne more zares načrtovati, a to je zgolj podrobnost) je način sporočanja, kako vi vidite svoj porod. Vsak dober porodničar in dobra babica bi bila tega le vesela, ker vas od prej ne pozna in ji tako sporočilo olajša komunikacijo z vami. Če bi imeli svojo babico cel čas nosečnosti in bi ona skrbela za vas med porodom, pa bi bil najbrž tak načrt manj pomemben. Takole bi rekla: naj vas ne zanima, kaj si o vas mislijo drugi. To bo vaš porod in pričakovanja, ki jih imate v zvezi z njim, so popolnoma upravičena. Tudi znanstveno podprta, če to kaj pomaga. Vso pravico imate do takega poroda. Dajte, privoščite si ga. Bodite odločni, saj to ne pomeni, da ste tečni ali preveč zahtevni. Naj vam partner pri tem stoji ob strani in se vam postavi v bran, če vaša pričakovanja ne bodo izpolnjena. Opravičljivi razlogi, da bi ne mogli uresničiti vaši pričakovanj, so lahko na primer zdravstveni zaplet pri otroku ali pri vas, v veliki večini pa bi morali pri porodu upoštevati želje, ki ste jih našteli.

Draga Aleksandrina, vem, da je problem v naših porodnišnicah ta, da je to, kakšno zdravstveno osebje bo skrbelo za vas, odvisno bolj od naključja. Zato ste tudi negotovi, pa še na lastni koži ste doživeli, kakšna je lahko razlika.

Naš cilj je: avtonomna babica - avtonomna porodnica. To bo omogočilo čim prejšnje spremembe. Pomembno je tudi, da po dolgoletnem uveljavljenem sistemu, kjer je edina možnost rojstvo v porodnišnici z babico, ki skrbi za več žensk hkrati, pa jih od prej ne pozna, dogajanje pa je pod nadozorom zdravnikom, začnemo razumevati tudi druge paradigme. To je pomembno za ženske in njihove partnerje, partnerke, za mlada dekleta in fante, za otroke v vrtcu - da spoznanjo vlogo avtonomnih, izobraženih, usposobljenih babic. Z žalostjo sem si na decembrskem knjižnem sejmu ogledala novo slikanico o porodu, kjer je prikazan tipičen medicinski porod.

Smo pa zato prevedli Modrost rojevanja kot primer babiške paradigme, kajne.

Hm hm, še nekaj se dogaja, pa je ta hip še tak nežen brstek, da ga ne morem izpostaviti soncu. Bo pa zagotovo sijalo ...

Draga Mojca, če ste pripravljeni sodelovati pri iniciiranju in podpiranju sprememb, se oglasite na Združenju. In saj veste, vsaka pot se začne z majhnim korakom. Bi rekla, da dobro koračimo (in ne morete verjeti, kakšno tekaško kondicijo imam jaz).

In še to: kadar me želijo prepričati, da v Sloveniji ne potrebujemo nič drugega kot porod v porodnišnicah, se spomnim številnih, res številnih žensk - spomnim se hudih porodnih zgodb, travmatičnih doživetij, ki so nastala zaradi neustreznega ravnanja osebja, najsi je šlo za napačen odnos ali za napačno rabo postopkov, zdravil, porodne pomoči. Večinoma ne gre za "zavestno" zlorabo, včasih pa celo za to. Ponavadi gre za to, da ne sledijo najnovejšim preverjenim znanstvenim spoznanjem, in v drugem delu za pod-izobraženost in pod-usposobljenost na ravni odnosa (ne govorim le o lepem vedenju in površni prijaznosti), neupoštevanje pravic, neinformiranje itd. Velik del teh pojavov je povezan z medicinskim prevzemom nosečnosti, poroda in vsakdanjega življenja sploh. Ja, nujno potrebujemo medicino, a še nujneje ta hip potrebujemo babice kot tiste, ki delujejo po principu »salutogenesis«, torej podpirajo zdravje na različnih ravneh.

In še en pomislek: v Sloveniji se pri porodih uporablja precej zdravil za sproženje in pospeševanje poroda. Morda bi se kazalo res natančno informirati, ali je uporaba teh zdravil nujna in potrebna - torej še preden jih dobite, imate pravico do informirane izbire. Marsikdaj bi se dalo z drugimi, manj invazivnimi ukrepi doseči napredovanje poroda.

In še nekaj: če pogledate v knjigo Modrost rojevanja, boste videli, kako Ina May opisuje blag način izvajanja vaginalnega pregleda. Mogoče se lahko kaj naučimo (pomembna je sprostitev, za babico pa razumevanje delovanja sfinktrov

Vizualizacija poroda

Da bi v Sloveniji obstajal kakšen tečaj za vizualizacijo poroda, tega ne vem. Se pa lahko srečamo na osebnem svetovanju in vam pri tem svetujemo tehnike vizualizacije in naredimo nekaj vaj, podobno je z dihalnimi tehnikami. Res je včasih preprosteje učiti se skozi delavnico kot prek tiskane besede, nismo pa vsi enaki in za nekatere so knjige in internetne povezave prav dobrodošle. Pri delavnicah Pričakujem otroka se lahko glede na interese udeleženk vključi tudi dihanje med porodom ali vizualizacija. Obe metodi sta precej uporabni, se pa njuna praktična vrednost razlikuje od ženske do ženske, nekaterim sta bližje kot drugim.

V knjižnici Naravnih začetkov si lahko sposodite knjigo Mind over Labour, ki je prav odličen vodič skozi psihično pripravo na porod z zelo uporabnimi metodami. Ker zdaj prihaja čas dopustov, se moramo prej dogovoriti za čas, ko bi po knjigo prišli.

Bistvo koncepta žensko osrediščenega poroda:

Nosečnica in porodnica je tista, ki ima NAJVEČJI interes za dobrobit svojega otroka. Vsi ostali, vključno s partnerjem (bodočim očetom) so njeni pomočniki pri zagotavljanju kar najboljšega poteka. Dokazano je, da je najbolj učinkovito, če žensko podpremo pri skrbi zase (in s tem seveda za bodočega otročička in otroka, ki se rojeva). Podpremo jo s tem, da ji zagotovimo uresničevanje pravic na področjih ... dela ...zdravstva ... vsakdanjega življenja ....

V nekaterih delih sveta pomeni prvenstveno to boj za pravico do brezplačne pitne vode - poglejte si dokumentarni film M. Weis in T. Križnaja o Darfurju in pričevanja žensk o porodnih razmerah in pogojih skrbi za dojenčke in otroke - no, to je res treba videti.

V drugih delih sveta pomeni prvenstveno boj za pravico do odločanja o svojem telesu v rigidnem zdravstvenem sistemu.

V ilustracijo: če ima ženska kvalitetne informacije o rabi zdravil za pospeševanje poroda, po temeljito premislila o tem, v katerih primerih se bo strinjala z njihovo rabo pri svojem porodu in v katerih ne. Kajti njen otrok bo tisti, ki bo pri nepotrebni rabi umetnih popadkov morda utrpel posledice preveč forsiranega prehoda na svet.

Torej, izjemno problematičen je razvoj, kjer postanejo zdravniki zagovorniki fetusa proti materi. Problematično je, če se interesi matere podrejajo domnevnim interesom fetusa in o tem odločajo drugi, ne mati ... O tem so napisane tehtne razprave.

In morda še nekaj:

za babištvo je značilen ravno ta princip: usmeriti podporo, informiranje ... v žensko, ki pričakuje otroka. Na kratko: opolnomočiti ženske. Kar pomeni tudi narediti največ, da bodo lahko odlično skrbele za tako imenovni »plod«, torej otročka, ki raste v njih in otroka, ko se že rodi.