Notranji procesi pri očetovstvu: od spoznanja o novi očetovski vlogi do navzočnosti ob porodu

Naročje: Posvečeno očetom

Izjava za javnost

dr. Zalka Drglin, Združenje Naravni začetki

Združenje Naravni začetki je v torek, 17. oktobra 2017, predstavilo novi slovenski dokumentarni film o doživljanju očetov v najzgodnejšem obdobju otrokovega življenja z naslovom Naročje; bil je izjemno toplo sprejet. Film nas povabi v intimne pripovedi očetov iz našega okolja o tem, kako je, ko se ti rodi otrok.

Vemo, da številne nosečnice v času, ko se v njih razvija otrok, bolj ali manj zavestno raziskujejo svoje lastno doživljanje materinstva, ko so bile še deklice, in vzpostavljajo materinski odnos do otroka, ki ga nosijo. Podobni procesi se dogajajo pri moških, ki podoživljajo lastnega očeta in izkušnje z njim. Še generacijo nazaj so bili očetje veliko manj navzoči v življenju otrok, kot pravi eden izmed sodelujočih: »Spomnim se vsakega takega trenutka; na primer, ko mi je oče naredil masko za pusta.« Spreminjanje te podobe in udejanjanje drugačne pa je zahteven proces.

V filmu Naročje moški govorijo o trenutkih, ko so slišali novico, da bodo očetje, o prelomnih uvidih, ko se je njihov pogled na to, kaj je zares pomembno v življenju, spremenil. Pomemben vidik je tudi soočenje z izzivi zagotavljanja pogojev za družinsko življenje, preizpraševanju tradicionalne vloge moškega kot skrbnika ali »prinašalca denarja« ali tistega, ki naj zagotovi »lep dom in še lepšo fasado«. Izjemne spremembe so zgodile tudi na področju vključevanja moških v zdravstveno skrb v nosečnosti, na primer skupno obiskovanje šole za bodoče starše, za katero eden od njih pove, da ni bila kaj prida uporabna. Drugi izpostavijo tudi nujo, da moški podpre partnerko pri izbiri ustreznega porodnega okolja in porodne pomoči po »njeni meri«. Izstopajoče so tudi pripovedi o navzočnosti pri samem rojstvu otroka, ki predstavlja izjemno doživetje, v nekaterih vidikih tudi izkušanje nemoči, na primer ob porodnih bolečinah ljubljene osebe.

V filmu Naročje postanemo pri različnih izzivih zgodnjega očetovstva, razmišljamo s posameznimi očeti, prisluhnemo njihovim pričakovanjem in upom, bolečinam in dvomom, preizkušnjam in radostim; opazujemo pestrost oblik družin in različnost posameznih očetovskih vlog, brez posploševanja. Mama Zofa vabi k prepoznavanju dobrih rešitev, njihovi nadgradnji, želi si, da bi si zastavljali iskrena vprašanja in živeli ustvarjalne odgovore.

Znanstveni izsledki potrjujejo, kar nam pove izkušnja in premislek: za kratkoročno in dolgoročno kakovostno družinsko življenje je aktivno in sodelovalno starševstvo v najzgodnejšem obdobju otrokovega življenja izjemno pomembno.

Kaj pomeni torej filmski zapis o sodobnem dejavnem očetovstvu v Sloveniji? S pripovedjo o izkušnji očetovstva o tem, kako je biti dejavni oče, se vsakokrat znova odpira prostor premisleka in refleksije o lastnem starševstvu. Film ima posebno vrednost tudi kot svojevrstni dokument časa, saj lahko tako kot dokumentarec Postaja iz leta 2016 služi proučevanju in raziskovanju, in kot sredstvo v vzgojno-izobraževalnih procesih. Je dragocen pripomoček za odpiranje živih pogovorov. Gre za spodbude mlajšim generacijam, da bodo živele sodelovalno starševstvo in razvijale ter krepile nove oblike sožitja med moškimi in ženskami.

Film Naročje je posvečen očetom.

Besedilo je nastalo kot del projekta Dve naročji, štiri roke, ki ga sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
MDDSZEM ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo poglede avtoric.