Ne zapirajmo oči:  pomembno je s/poznati del resničnosti odnosa do žensk, otrok in življenje tega istega sveta, ki si ga delimo z ljudmi na Kitajskem.

Dokumentarec Sobe za umiranje /The Dying Rooms/ razkriva, kar hoče ostati skrito: prav posebne sirotišnice na Kitajskem.

Govori o njih, pa tudi o konkretnih posledicah družbenih, političnih in kulturnih pojmovanj o ne-vrednosti žensk in telesno ali duševno prizadetih: kaže trpljenje, životarjenje in umiranje "nepotrebnih" in od nikogar ljubljenih dojenčic in deklic; brutalno izvajanje politike enega otroka, odnosa do življenja, ki bi hotelo obstati, pa je "odvečno", kot je Brez-imena, s katero se srečamo proti koncu filma.

Pravzaprav govori o naši civilizaciji; cena za navidezni napredek postaja vedno jasnejša, njena višina pa gromozanska: je tudi naše neskočno boleče breme. Kaj bomo storili in česa ne smemo več početi?

Obenem pa: če ste v občutljivem obdobju nosečnosti ali v kakem ranljivem poporodnem obdobju, če ste žalostni, depresivni ali tesnobni, premislite o predlogu, da odložite ogled filma na čas, ko boste notranje čvrstejši.

http://www.cultureunplugged.com/play/5073/The-Dying-Rooms  Zalka