Pred nekako štiridesetimi leti bi mi bilo ljubše, če bi ta praznik kar ukinili: enodnevna pozornost z veliko leporečenja, bonbonjerami in nageljni ... danes pa je ta dan žal spet boleče na mestu: zato poklon vsem ženskam, ki delajo v kovid časih v izpostavljenih službah, doma skrbijo za šolanje otrok, tistim, ki so izgubile delo in prihodke, mladim dekletom, ki so jih namesto brezskrbne mladosti pričakali strahovi in tesnobe, tistim ženskam, ki so zbrale pogum in spregovorile o spolnem nasilju nad njimi in vsem tistim, ki ga še vedno trpijo ... vsem, ki jih obravnavajo kot drugi spol.

Da bomo izbirali boljše možnosti za vse in vključevali tudi tiste, ki imajo izbir veliko manj.