Nekoč v trenutku večnosti je bila Mala duša. Ta Mala duša je spoznala, da je Svetloba, del neskončne množice delcev Svetlobe, ki tvorijo vesolje. A Mala duša je hotela sebe doživeti kot Svetlobo. Bog ji je dejal, da mora, če želi poznati Svetlobo, spoznati tudi Temo. Le kako bi lahko nekdo poznal Zgoraj brez Spodaj, Toploto brez Mraza, Hitro brez Počasi? Mala duša je doumela, da bo morala, če bo želela vedeti, Kdo je v resnici, spoznati svoje nasprotje. "To je velik dar" ji je dejal Bog: "drugače neke stvari sploh ne bi mogla spoznati. Tako se je Mala duša podala na pustolovščino. Morda pa je ta pustolovščina zelo podobna tisti, ki si jo vsi mi delimo na tem planetu, ki mu pravimo Zemlja.