Po nekaterih podatkih se kar okrog dvajset porodov ali celo več začne razpokom mehurja, včasih kmalu sledijo popadki, ni pa nujno, včasih do razpoka pride med samim porodom. Nekdaj, ko še niso aktivno posegali in umetno predirali plodovega mehurja, pa se je zgodilo, da se je otrok tudi rodil z nedotaknjenim mehurjem. Seznanjena sem s primeri, ko so se posameznice odločile za porod brez posegov, in ker ni bilo zapletov, niso bili potrebni in tako se tudi danes zgodi, da pride do spontanega razpoka mehurja šele tik pred rojstvom otroka, ob samem iztisu, poznam pa tudi primere, ko se je otrok rodil s celimi plodovimi ovoji.

Če ženska misli, da je prišlo do razpoka mehurja – običajno temu rečemo, da odteče voda - včasih s curkom, včasih po kapljicah – je treba preveriti, kaj se je zgodilo. S posebnimi testi lahko zdravstveni strokovnjaki ugotavljajo, ali je sum o odtekanju vode pravilen ali ne (npr. nitrazinski test). Kadar pride do odtekanja plodovnice prezgodaj, v bolnišnicah uporabljajo različne načine, da bi preprečili prezgodnji porod, pomagajo otroku z zdravili, če bi do takega poroda vseeno prišlo, nadzorujejo zdravje nosečnice zaradi nevarnosti infekcij in še marsikaj.

Če se porod začne in ni več nevarnosti za prezgodnji porod in odteka plodovnica, naj bi načelno veljalo, da po tem, ko se z vaginalnim pregledom ugotovi, da je glavica (ali drug vodilni plodov del) lepo vstavljena, ni več ovir, ki bi preprečevale, da bi lahko ženska uporabila katerega od pokončnih položajev, hojo, spremembo položajev, skratka, gibanje po svojih občutkih in včasih, kadar je potrebno, po nasvetu izkušene babice. Nevarnost pri razpoku mehurja, dokler glavica še ni vstavljena oz. še ni vstopila, ne glede na to, ali je ta razpok spontan ali umeten, je, da bi ob tem izpadla popkovnica ali morda ročica, kar bi pomenilo zelo resen zaplet in urgentno stanje. Celo zelo priporočljivo je, da je ženska med porodom v pokončnejših položajih in da uporablja različne pripomočke, ki so namenjeni podpori.

Idealno bi bilo, da bi ženske rojevale spontano in pri tem neovirano menjavale položaje in se gibale, v določenih primerih babice ženskam svetovale različne položaje, ker so nekateri položaji koristnejši od drugih – odvisno od ženske, lege otroka, njegovega napredovanja, mesta, kjer ženska čuti bolečine in še in še. Stanje otroka je treba nadzorovati z rednim osluškovanjem (spremljati bitje njegovega srca) tako kot pri vseh porodih, prav tako je treba spremljati počutje ženske.